Ti gibi temeljijo na tradicionalnih plesih, ki jih je G. I. Gurdjieff proučeval na svojih potovanjih v srednji Aziji, v Indiji, v Tibetu, na Vzhodu in v Afriki, kjer je obiskal več sufijskih in indoevropskih redov, kot tudi budističnih centrov ter drugih virov tradicionalne kulture in učenj.

Kot inštruktor je v svoji karieri G. I. Gurdjieff sam sestavil številne gibe in vaje, s katerimi je v okviru samo-opazovanja in lastnega proučevanja poučeval svoje učence. Natančno število teh gibov ni znano, bilo jih je več sto, morda celo tisoč.

Tem gibom so bile dodane številne vaje, ki jih je ustvarila Mme de Salzmann in drugi Gurdjieff-i učenci. Vse skupaj je ohranjenih najmanj 250 gibov, predvsem zaradi delovanja Mme de Salzmann in gospe Dushke Howarth.